Od Kongresnega trga tečemo po levem bregu mimo Šuštarskega mostu. Nekoč je bil most lesen, s kolibami, namenjenimi za čevljarje, arhitekt Jože Plečnik pa je zasnoval betonskega kot trg na vodi. Nadaljujemo do Šentjakobskega mostu. Po hudem potresu l. 1895 so zgradili železobetonskega zaradi potresne varnosti in pogoja plovnosti po Ljubljanici. Tečemo skozi kostanjev drevored in prispemo k Hradeckega mostu. Ta je drugi najstarejši ohranjen most v Ljubljani iz leta 1867 in je zamenjal že dve lokaciji. Najprej je stal na mestu Čevljarskega (Šuštarskega) mostu, potem pa kot Mrtvaški most poleg Ljubljanske bolnišnice. Tečemo naprej skozi Trnovski pristan, kjer so nekoč iztovarjali podpeški kamen za izgradnjo mesta, Plečnik pa je tu uredil sprehajališče iz kamnitih stopnic z vrbami žalujkami. Prispemo do Prulskega mostu in ga prečimo.
Od tu se obrnemo nazaj in tečemo po desnem bregu Ljubljanice. Blizu našega izhodišča nas pričaka Ribja brv, povezovalka Kongresnega trga in Stare Ljubljane. Nekoč je bila lesena, narejena iz ostankov lesa, ki so ga potrebovali za obnovo Tromostovja, sedaj je minimalistična s steklenimi ograjami. Zaradi možne poledice pozimi so tla ogrevana. Posebnost na levem bregu Ribje brvi je bar Makalonca, delo Jožeta Plečnika, v katerega se po polžastih stopnicah spustiš nad Ljubljanico in na splavu spiješ kavo. Ne malo naprej je nekoč stal Špitalski most, ki je zaradi težnje po povečavi dobil še dva soseda za pešce in nastalo je Tromostovje.
Tečemo preko glavne ljubljanske tržnice, kjer se na njeni sredini priklopi Mesarski most. Umeščen je v središče nekdanjih mesarskih lop, Prometejev kip in miniature na ograji kiparja Jakova Brdarja pa hudomušno namigujejo na dogajanje v tržnih lopah. Nasprotje skulpturam so na tem mostu ključavnice zaljubljencev, ki so svojo ljubezen simbolično zaklenili, ključe pa odvrgli v Ljubljanico. Na koncu tržnice se na Zmajskem mostu bohotijo zmaji, simboli Ljubljane. Je eden prvih železobetonskih mostov v Evropi. Ob otvoritvi leta 1901 je bil most posvečen štiridesetletnici vladavine cesarja Franca Jožefa I., zato so na stranicah izpisane letnice 1848 – 1888. Danes se šteje za enega najlepših primerov secesijske arhitekture mostov na svetu.
Naslednji v vrsti je Žitni most, namenjen pešcem. Ime je dobil po nekdanjem Žitnem trgu, kjer so trgovali z žitom. Našo tekaško pot obračamo nazaj na levi breg čez Šempetrski most. Prvotno brv so zgradili vojaki v bližini cerkve Sv. Petra za zvezo med vojašnico in mestom. Stala je poleg brvi, ki so jo vzdrževali škofje, da so imeli dovoz do svoje pristave. Most so povečali, ko je na Poljanskem nasipu začela delovati sladkorna rafinerija, Cukrarna. Od tu se naša pot vrača nazaj mimo vseh mostov na Kongresni trg. Pot lahko skrajšate ali pa poljubno podaljšate. Od tu naprej je še 12 mostov, potem pa se Ljubljanica izlije v Savo.
