Piše: Primož Kališnik
In kako v njem sodelujeta »da« in »ne«
V nekaj desetletjih opazovanja rekreativnega športa sem se velikokrat spraševal, če je tek filozofija. Sam menim, da je, in tega si za nekatere druge športne rekreativne dejavnosti ne bi upal trditi.
Morda pa se med tekom poglobiš vase bolj kot pri drugih aktivnostih ...
Za konec poletja in za prve korake v jesen si torej privoščimo ščepec napora z drugačnim branjem – branje ni nikoli odveč. Poznam ljudi, ki so začeli teči zato, ker so o teku najprej brali; zgodba iz časov, ko se je naš rekreativni tek in z njim naš maraton v prestolnici komaj začel postavljati na noge.
Sam verjamem, da hitri nasveti in misli o teku niso najboljša pot, da bi se lahko potopili vanj. Tek je preveč kompleksen, da bi ga razlagali le prek socialnih omrežij. Če tek ni zgolj šport, temveč tudi del širše filozofske razprave o telesu, duši in moralnih krepostih, bo treba več kot nekaj klikov ali všečkov.
Škoda je, če se ne potopimo globoko v tek. Tako kot se živi, se tudi teče samo enkrat.
Grki, a tokrat ne maratonci
Tek se kot filozofska kategorija prvič pojavi v grški filozofiji, zlasti pri starih Grkih, ki so tek povezovali s koncepti telesne in duhovne odličnosti. Čeprav tek ni bil neposredno opredeljen kot filozofska kategorija, so grški misleci, kot sta Platon in Aristotel, v svojih razpravah o krepostih, disciplini in uravnovešenem življenju vključili pomen telesne vadbe, vključno s tekom.
V svojih delih, kot je Država, Platon govori o pomembnosti telesne vadbe kot dela celovite vzgoje. Za Platona je urjenje telesa, ki vključuje tudi tek, povezano z razvojem duše in doseganjem modrosti. Telesna odličnost je torej pomemben vidik filozofskega življenja.
Aristotel v Nikomahovi etiki omenja pomen uravnoteženega življenja, ki vključuje telesno vadbo kot sredstvo za ohranjanje telesnega zdravja in discipline. Tek in šport na splošno pomagata razvijati kreposti, kot sta vztrajnost in pogum, kar so ključne filozofske kategorije v Aristotelovem sistemu.
Tek tako v antični Grčiji ni bil zgolj šport, temveč tudi del širše filozofske razprave o telesu, duši in moralnih krepostih.
Tako Platonova Država kot Aristotelova Nikomahova etika pa sta lahko prav posebno tekaško branje.
Drugačno dojemanje sveta v copatih
Zdi se, da lahko tek razumemo kot filozofijo, saj vključuje globoka premišljevanja o življenju, smislu in človeški naravi. Razlogov, zakaj se tek lahko dojema kot filozofija, je kar nekaj:
Med tekom imamo ljudje čas za razmislek o svojem življenju, ciljih, izzivih in smislu obstoja. Tek je lahko način za doseganje jasnosti in notranjega miru, podobno kot meditacija.
Kot filozofija življenja tek zahteva disciplino, potrpežljivost in vztrajnost, kar so tudi ključni elementi za doseganje modrosti in osebne rasti.
Med tekom se ljudje pogosto osredotočamo na sedanji trenutek, kar je podobno filozofskemu iskanju resnice in pomena v vsakdanjem življenju.
Tek vključuje premagovanje bolečine in neugodja, kar se povezuje s filozofskimi idejami o premagovanju trpljenja in iskanju smisla v težkih situacijah.
Tek torej ni zgolj fizična aktivnost, temveč lahko predstavlja tudi način filozofskega raziskovanja življenja in samega sebe.
In potem smo pri »da« in »ne« …
V teku poznamo tudi »da« in »ne«. »Da« je velika odločitev, ko začnemo teči, in tudi »ne« je pomemben sestavni del tekaškega življenja.
V kontekstu psihologije teka lahko »da« in »ne« pomenita več kot le preprosto pritrditev ali zavrnitev. Simbolizirata lahko miselnost tekača, procese odločanja in miselne strategije med treningom ali tekmovanjem.
A še malo k navadni filozofiji …
V filozofiji »da« in »ne« predstavljata osnovni nasprotji, ki ju filozofi pogosto uporabljajo pri raziskovanju resnice, etike in obstoja.
»Da« simbolizira sprejemanje, potrditev ali privolitev v določen koncept, resnico ali vrednost. Pomeni odprtost za možnosti, sprejemanje obstoječega stanja ali afirmacijo.
»Ne« predstavlja zavrnitev, dvom ali nasprotovanje določenemu prepričanju, trditvi ali moralni vrednosti. Izraža kritično mišljenje, skepticizem ali upiranje dogmam.
Skupaj »da« in »ne« omogočata filozofsko raziskovanje, soočanje nasprotnih idej ter iskanje bolj poglobljenega razumevanja sveta.
V kontekstu psihologije teka lahko »da« in »ne« pomenita več kot le preprosto pritrditev ali zavrnitev.
Miselnost tekača, njegove odločitve in miselne strategije med tekom so odvisne od okoliščin.
Pozitivna miselnost (»Da«)
Mentalni »da« pogosto pomeni pripravljenost za sprejemanje izzivov, premagovanje neugodja in zasledovanje ciljev kljub oviram. To je oblika samospodbude in potrditve.
»Da« lahko pomeni tudi tekačevo odprtost za nove izkušnje, kot je preizkušanje novih tehnik, strategij ali metod treninga, ki bi lahko izboljšale njegovo zmogljivost.
Ko tekač v sebi mentalno pritrdi cilju ali izzivu, to pomeni močno zavezanost. To se lahko kaže kot vztrajanje pri treningu, premagovanje zadnjega kilometra ali ohranjanje osredotočenosti med tekmo.
Negativna miselnost (»Ne«)
Mentalni »ne« pogosto predstavlja odpor proti bolečini, utrujenosti ali neugodju. To lahko povzroči nepripravljenost za premikanje meja, kar lahko omeji zmogljivost.
»Ne« lahko pomeni tudi dvom o sebi ali pomanjkanje samozavesti, kjer tekač dvomi v svoje sposobnosti ali zmožnost doseči cilj.
Miselnost »ne« lahko izvira iz strahu – strahu pred poškodbo, neuspehom ali slabšo zmogljivostjo – kar lahko tekača zadrži pri tveganju ali popolni predanosti tekmi ali treningu.
Proces odločanja »da« ali »ne«
Tekači pogosto sprejemamo odločitve na podlagi miselnosti »da« ali »ne«. Gre za gibko razmišljanje, psihološko prilagodljivost.
Na primer, odločitev, da nadaljujejo tek kljub utrujenosti (»da«), ali odločitev, da ga prekinejo zaradi bolečine ali skrbi za poškodbo (»ne«).
Mentalne odločitve pogosto vključujejo tehtanje potencialnih koristi (npr. izboljšana zmogljivost, zadovoljstvo) proti tveganjem (npr. poškodbe, izgorelost).
Prilagodljiva miselnost tekaču omogoča, da primerno reče »da« ali »ne«, odvisno od situacije. Na primer, reči »ne« pretreniranosti ali škodljivim praksam in »da« počitku, okrevanju in trajnostnemu napredku.
Skratka, »da« in »ne« v psihologiji teka presegata preprosto pritrditev ali zavrnitev.
»Da« in »ne« odsevata globlja psihološka stanja in procese odločanja, ki vplivajo na tekačevo zmogljivost, miselnost in celoten odnos do teka.
»Da« ni svetloba in »ne« ni tema. Sta le dva pola, ki sta v teku enako pomembna.
Zato, ker je tek neverjeten živ organizem, ki je hkrati zapleten in preprost.
Kot življenje.
Pa maraton v Ljubljani se bliža. No, temu lahko preprosto rečemo tudi »da«.