Februarski bluz in tekaški hrošč

Piše: Primož Kališnik

Tek je naporen, telo se upira, tudi, če bi duša tako rada tekla, vse dokler se naše telo ne prilagodi naporu in ne spozna, da je to del našega življenja – in da ne bomo popustili.

Februar je za tekače en tak čudni mesec. Januarske tekaške zaobljube so šle že malo v barvo, vreme nas ravno ne vlečena plano, in naenkrat se nam zdi, da nam letos - kar se tiče teka - ne bo uspelo, nič.

V resnici pa ni nič narobe, Verjetno se nam je zgodilo tisto, čemur pravijo »januarski bluz.« Januar je mesec mrzlega vremena, temnih juter in (mogoče) neuresničenih novoletnih zaobljub - vse to je »januarski bluz«.

Običajno se ta bluz kaže kot občutki slabega razpoloženja, žalosti, pomanjkanja motivacije, utrujenosti in pomanjkanja življenjske moči. Zdravilo za to je lahko tudi tek, seveda, če ga znamo dodajati življenju po kapljicah.

Vzpostaviti tek kot kakovostno navado je težko in potrebno je nenehno prizadevanje, da se stvari uresničijo, ampak, to že vemo: tek je tako in tako prispodoba življenja.

Tudi če z januarja opravljenim pod tekaškimi copati nismo zadovoljni, nismo ničesar zamudili. Olimpijske so šele konec julija, a ne …

Zagotovo še ni ničesar izgubljenega. Za mnoge tekače je januarja težava konflikt med našim navdušenjem za tek in zimskim vremenom. Zjutraj je še temno in zvečer je še temno. Potrebno je veliko volje za vadbo, potem, ko začetna novoletna motivacija popusti. Mnogi se januarja preveč zavežemo obljubam in se konec prvega meseca v letu  počutimo nekoliko razočarani  nad samim seboj.

To je normalno, zato ne obupajmo - saj imamo na voljo nov mesec. Februar!

Tekaško dušo si lahko razbremenimo tako, da zmanjšamo količino teka. Ponovno preglejmo svoj načrt vadbe. Še vedno si prizadevajmo za tri treninge na teden, vendar zmanjšajmo dolžino in intenzivnost vsakega treninga. Privoščimo si več odmorov s hojo, upočasnimo tempo in poskusimo dvigniti motivacijo. Tecimo s prijateljem, morda v skupini, zamenjajmo traso, ponavljajmo si tekaško mantro.

Sem, zmorem, hočem, tečem.

To je moja dirka, nikogar drugega.

Danes zagotovo napredujem korak za korakom.

Rad tečem in to se mi vrača kot veselje.

Čarovnija? Niti ne, a če nam uspe teči trikrat na teden, se bo začela dogajati drugačna čarovnija. Še vedno imamo dovolj časa, da postanemo tekači, kakršni si želimo biti - le naučiti se moramo iz tega, kar januarja ni delovalo, bolje načrtovati februar in ujeli bomo samega sebe.

Tek je naporen, telo se upira, tudi, če bi duša tako rada tekla, vse dokler se naše telo ne prilagodi naporu in ne spozna, da je to del našega življenja - in da ne bomo popustili.

Zato so tekaške vrnitve tak izziv. Toda naše mišice, naša pljuča, naše kosti in sploh naš um z redno vadbo delujejo vse bolje. Vedno manj smo nagnjeni k poškodbam in vedno bolj znamo prisluhniti svojemu telesu. Kondicija, samozavest in motivacija se nenehno krepijo.

Potrebujemo vztrajnost v nizanju dni, ki jih tečemo vsak teden, pa tudi doslednost pri skrbi za telo v gibanju. Nikoli ne čakamo, da se bomo poškodovali, naredimo vse, da do poškodbe ne bi prišlo.  

Ne glede na to, ali smo novi v teku ali redni tekač, nam trije treningi vsak teden pomagajo zgraditi tisto uspešnost, zaradi katere se pri teku počutimo dobro. Ko redno tečemo, napredujemo v vseh njegovih segmentih, v telesu in glavi. Preprosto povedano, tek postane lažji, če se ga lotevamo redno.

Vedno lažje je oditi ven, lažje je ignorirati izgovore, zakaj ne bi šli teč, lažje je postati hitrejši, teči dlje in - kar je najpomembnejše - lažje je uživati ​​v teku. Imamo vedno manj mentalnih bitk s samim seboj, in tisto, kar je pred tedni predstavljalo oviro, je zdaj le še izziv, tekanje postane presenetljivo udobno.

Če nam je vzpostavitev ritma tedenske tekaške vadbe januarja uspela, se nam obeta dobro tekaško leto. In dobro leto nasploh. Bodimo veseli, če ne celo ponosni na svoj napredek, saj smo  ustvarili odlično tekaško osnovo, ki bo držala vse leto.

Vseeno si je na začetku februarja modro vzeti nekaj dodatnega časa za razmislek o tem, kaj je januarja dobro delovalo. Februarja bo lažje, saj je kondicijska osnova boljša in vzpostavlja se ritem redne vadbe.

Kaj novega bi lahko naredili vsak dan v tem februarju, da bi pomagali svojemu tekaškemu telesu?

Vrnimo se k svojim tekaškim ciljem, ki smo si jih zastavili januarja, in izberimo eno od zdravih idej, ki smo si jih zadali, a nam še niso uspele, niso še prišle na vrsto.

Morda bi bilo treba piti več vode, iti prej spat, se raztezati, krepiti moč ali »popeniti« - si sprostiti mišice in vezi s penastim valjem. Poznamo svoje šibke točke in naša odgovornost je skrbeti za svoje telo, da bo tek dolgoročno bolj udoben in zdrav. Morda se bomo odločili bolje načrtovati večerje, postati jutranji tekač ali pa se včlaniti v tekaško skupino.

Karkoli že, vsaka nova navada naj postane nov del naše vadbe.

Poskušati narediti vse, kar smo si zadali, je lahko izjemno, vendar je to preprosto - preveč. Zato ne poskušajmo narediti vsega naenkrat. Večina navad zahteva redno vsakodnevno prizadevanje. Preprosteje in bolj zdravo je izbrati eno nalogo in se je držati. Lažje bo.

Se spomnite izraza »milenijski hrošč«? Ta »hrošč tisočletja« je bil  izraz za krizo računalniških sistemov, ki je nastala ob premiku letnice s 1999 na 2000. Kriza naj bi nastopila zaradi težav računalnikov pri obravnavanju datumov.

Podobno je s tistim, čemur pravimo »tekaški hrošč«.

Tekaški hrošč je nekaj, kar prizadene veliko tekačev, ne da bi se tega zavedali. En dan smo preprosto tekaška zelenjava na kavču, potem pa naenkrat ob vsaki priložnosti obujemo tekaške copate in se odpravimo na nov trening. Milenijski hrošč je bil strah za krizo računalniških sistemov, tekaški hrošč pa pomeni, da veliko tekačev preprosto noče nikakor prenehati teči, Nikoli. Do dneva, ko umrejo.

Prizadevajmo si ohraniti tekaškega hrošča pri življenju tako, da delamo tisto, kar vemo, da je mogoče, in ne tistega, za kar mislimo, da bi morali početi. Pustimo si še en mesec časa za neobremenjen tek in bo zunaj v zraku, pomlad, bodo motivacija, samozavest in kondicija že tekli v pravo smer.