Kdor teče, ga vest ne peče

Piše: Primož Kališnik Delo/Polet

Ko nam zmanjka motivacije, nehajmo razmišljati, se izgovarjati in začnimo delati. A ne takoj. Kar na izi ...

Kaj nas motivira za vadbo? Po mnenju športnih psihologov so trije najbolj priljubljeni motivi za vadbo skrb za zdravje, občutek krivde, ker se premalo gibamo, in pa želja, da bi bili videti vsaj približno tako, kot si želimo. Prvo in drugo je v naših rokah, tretje, videz, pa v božjih in v genih.

No, že če nam uspe v skrbi za zdravje in če se skregamo s seboj, ker smo se premalo gibali, smo že na šestdesetih odstotkih uspeha, kar je dobro.

Ker vemo, da so na videz popolni ljudje v resnici najbolj čudni.

Videz pa ... Dober videz in dobro počutje sta neločljivo povezana; torej, če se dobro počutimo, je naša lepota tudi poleg, pa kakršnakoli že je. Saj je res, da je želja po dobrem videzu zaveza do sebe in drugih - ampak, če se sami trudimo v znoju in z bolečinami v nogah, kaj imajo s tem oni, ki jih ni poleg?

Toliko o motivaciji.

Kaj pa, če nimamo motivacije za tekanje, če nam vse, kot se reče, pade?

Tole je črn humor, ampak z zrnom resnice: "Vsako truplo na Mount Everestu je bilo nekoč zelo motivirana oseba, zato ... zato se lahko umirim."

Saj veste, kot pravijo pesimisti, če nas življenje ne bo zlomilo danes, ni potrebe za zaskrbljenost. Jutri bo poskusilo znova.

Isto je z motivacijo. Če je ni danes, bo pa jutri.

Res je, da če nikoli ne poskusimo ničesar novega, da bomo zamudili veliko velikih življenjskih razočaranj.

Če pa ne bomo tekli, bomo zamudili življenje. To tako je.

Bodite kot proton, vedno pozitiven

Čeprav sicer morda zelo radi tečete, motivacija za tek včasih upade. Upad želje po teku je običajen. Ohranjanje motivacije je zato ključnega pomena za ohranitev navade, ki se ji pravi tek.

Kako lahko pretentamo samega sebe, da to vemo, a da ne boli? V resnici je preprosto: ni treba v Vatikan, da bi molil, je pa treba v tekaške copate, da bi tekel.

Tekaška nedelja, ki ni nujno nedelja. Če najdemo dan v tednu, ki ga bomo razumeli kot tekaško mašo, se pravi, da ne bomo nikoli manjkali, bomo dobili najbolj zacementiran vadbeni dan v tednu. Tudi, če vsi drugi odpadejo, ta ne bo. To je dan, ki se ga ne prestavlja, tudi, ko greste na dopust, je maša vedno z vami, na isti dan.

Včasih je težko, a ko nam uspe čez vse prepreke, je to nepozaben dan.

Sem pa tja čez zgodnje jutro. Jutra so posebna, predvsem je sprva težko vstati in se spraviti v copate, še pred službo ali šolo. A pol ure teka naredi čudeže v razpoloženju, pa še telo potem kuri energijo dlje, kot bi jo sicer.

Dan v letu, ko ne manjkaš. Datum ali prireditev, ki je zakon. Takrat in tja, to je to. Pa tudi, če je prvi april.

Rutina za raznolikost. Če imate s seboj v avtu vedno tekaške copate in oblačila za tek, lahko stečete vedno, ko vas prime, in to kjerkoli. Recimo, da se peljete na izlet, in ne po avtocesti. Prvo po polovici poti parkirišče je lahko start vašega teka v neznano. Pa kaj če le dvajset minut. Tek ni čas, tek je čustvo; in to je avtorska misel, le za Ljubljanski maraton.

Ilegalec, a ne vedno. Veliko ljudi najraje teče samostojno, a tudi takega miru ima človek včasih dovolj. Poiščite si družbo, in najdite dan, ko boste tekli ali v dvoje ali v skupini, in si obljubite, da bo nova družabnost vaš novi način tekanja - no, vsaj včasih

Upor proti robotu v nas. Včasih se zgodi, da nas spreleti "madona, že leta in leta nisem napredoval, sem kot sam svoj robot z le enim programom." Ljubiteljski tekači si najbolj pomagamo, če svoj tek strukturiramo, se pravi, da vadimo po programu in - še bolje - skupaj s trenerjem. Naenkrat se bomo znašli sredi povsem novega športa, in ugotovili bomo, da o teku nismo vedeli skoraj nič.

Včasih se na tak način ponovno zaljubiš v tekanje. Če je tek rutina, to ne pomeni, da ni prostora za ljubezen. Saj ni zakon, a ne ...

Glava ni vedno prava in tekaški post. Večina tekačev nas je s časom na tesnem, no, vsaj s tistim za tek. In če ves čas zgolj tuhtamo, če nam bo uspelo ujeti časa za vadbo ali pač spet ne, je to nova prilika, da se dodatno založimo s stresom. Čeprav pravijo, da si s tekom spočijemo glavo, si je včasih treba spočiti glavo od teka.

Isto velja za telo. Telo, ki je ves čas v stresu, je sijajen pašnik za različne poškodbe. Tako, kot imate sveti dan za tek, za tekaško mašo, si lahko izberete dan v tednu, ko je na vrsti tekaški post. Če ne morete brez gibanja, se tistega dne lotite kakšnega drugega športnega početja. Tisti, ki ste že malo odvisni od teka, tako ne boste imeli občutka, da niste nič storili zase. Tako se boste psihično počutili veliko bolje, čeprav si ne boste povsem na jasnem, ali ste prevarali samega sebe ali ne.

Sam svoj zemljemerec. Ja, odkrijte naravo in površine, ki jih n poznate. Pojdite nekam, kjer še niste bili, izkoristite ravnico za intervale, pospeševanja ... in kratke vzpone za nabiranje moči. Neverjetno je, iz kako veliko sestavin je narejena tekaška mineštra. Za končni okus je dobro poznati vse njene sestavine.

Tekaška tetovaža? Ne, hvala! Motivacije misli so v redu, a to, da si vso kuhinjo in celo stranišče oblepite z motivacijskimi mislimi pomeni, da ste v razumevanju teka blizu slepega črevesa. Namesto listka z motivacijo mislijo si recite - vem, da se mi ne da, a hkrati dobro vem, kako dobro se bom počutil že po desetih minutah teka. Tista s tetovažo z motivacijsko mislijo je pa neumna, samo povemo.

Vsak dan, kot bi bil zadnji

Življenje je kratko, tudi če je dolgo Tudi za one, ki radi in najdlje živijo. Zdravje ... Bodite sam svoj zdravnik. Ni hujšega, za večino, ki ne znamo biti bolni, da obležimo. Ali se poškodujemo. Če tečemo po pameti in ločimo napor od počitka, bo naše zdravje neosvojljiva trdnjava. Poglejte ljudi, ki ne morejo teči, in si recite - kakšno srečo imam, da jaz lahko!

Status begunca. Ja, včasih je treba preprosto pobegniti od vsega v civilnem življenju in se potopiti v vesolje teka. V čisti in egoistični užitek. Ja, seveda, na koncu se bo spet treba vrniti nazaj, ampak, a ne, vmes smo se pa imeli tako zelo dobro ...

Notranji otrok naj dobi igračo. No, naj mu bo, pamžu tekaškemu ... Kupite si majhno darilce, ki ga morda sploh ne potrebujete, a vedno, ko ga boste vzeli v roke, se boste spomnili, da ste si ga kupili takrat, ko se vam ni dalo teči, pa ste vseeno.

In spet boste stekli. Ja, vem, dolgčas. Ampak tako zelo razburljiv!