Nekaj maratonske statistike

Preteči maraton je izjemen dosežek, ki dokazuje izjemno fizično in duševno vzdržljivost, odločnost in predanost načrtu treninga. To je kondicijska in vztrajnostna zmaga, za katero morate garati od dvanajst do dvajset tednov ali več, odvisno od začetne stopnje pripravljenosti in tekaških izkušenj.

Če ste eden od ponosnih članov »kluba« maratoncev oziroma po maratonsko "finisherjev", ste se morda vprašali, koliko ljudi je že preteklo maratonsko razdaljo? Maratonskih dogodkov je na svetu preveč, da bi lahko zajeli vse in spremljali njihovo statistiko. Spremljajo predvsem večje, zato natančnih globalnih podatkov žal ni. Po ocenah raziskav pa se ta številka na letni ravni na svetu giblje med 1,1 in 1,3 milijona.

A čeprav si mnogi tekači na dolge razdalje želijo biti maratonci, je v resnici udeležba na maratonih le 12% skupnih rezultatov na dogodkih (v Ljubljani lani recimo 14%). Zanimivo je, da se je odstotek močno zmanjšal od leta 2000, ko je bilo na maratonu približno 25% vseh udeležencev.

Velikih maratonov, ki nosijo mednarodni platinasti znak kakovosti (recimo London, Berlin, New York, Chicago, Valencija, Tokio...), se udeležuje med 30 in 50 tisoč ljudi, ki tečejo samo na najdaljši razdalji. Udeležba je na večini pogojena z že doseženim rezultatom (norma) ali žrebom. Za primerjavo: na Ljubljanskem maratonu smo recimo lani, na 42 km tek uspeli privabiti nekaj čez dva tisoč tekačic in tekačev, pretežno Slovencev. Seveda pa imamo v Ljubljani še teka na 21 in 10 km, zaradi skupnega števila tekačev pa smo lahko primerljivi z velikimi. Udeležbe ne pogojujemo.

Za razliko od »največjih«, ima Ljubljanski maraton zlati znak in takih je v Evropi ter na sveti malo. Znak kakovosti na nobeni stopnji ni odvisen od števila tekačev na maratonski razdalji, ampak je povezan s številom vseh udeležencev na dogodku ter s kakovostjo izvedbe po zahtevnih mednarodnih kriterijih. Med kriterije sodijo kakovost elitnih tekačev, njihovi rezultati na dogodku, število oziroma odstotek tujih tekačev, trajnost dogodka, varnost, tudi razgibanost proge, ki je recimo v Ljubljani bolj ravna (in zato hitrejša), kot v New Yorku, Tokiju ali Bostonu.

Seveda pa nikjer ne piše, da mora vsak tekač preteči maraton. Pomembno je v teku uživati in je čisto vseeno, če tečemo hitro ali počasi, le da pridemo na cilj. Največji maratoni vam za celoten maraton ponujajo po osem ur, kar je za veliko večino zagotovo dovolj. V Ljubljani je za zdaj na voljo šest ur, kar sicer zmanjšuje krog tistih, ki zmorejo "zmagati", vseeno pa je ta še vedno dovolj širok, če se ozremo po Evropi ali širše.

Za konec pa nekaj dobrodelnega in za nas praktično nepredstavljivega in nedosegljivega: Londonski maraton je največja dobrodelna organizacija na svetu, lani pa so skupaj s tekači zbrali več kot 52 milijonov funtov (skoraj 61 milijonov evrov). Ljubljanski maraton, ki tudi letos zbira dobrodelna sredstva za Zlato pentljico, je lani zbral in podelil 10.000 evrov.