Nori na trail

Piše: Primož Kališnik

Ko nismo počasni, le ne tečemo hitro. V naravi

Ko tečem, se mi ni treba z nikomer pogovarjati in nikogar poslušati. To je del mojega dneva, brez katerega ne morem. Vsi smo kot Haruki Murakami, ki je to zapisal. Vemo, da je treba od vseh tekaških poti, ki jih v življenju uberemo, poskrbeti, da jih bo nekaj umazanih, blatnih. 

Zato gremo v gozd, da da bi izgubili razum in našli svojo dušo.

Temu se reče trail tek.

Tek v sledi, trail tek, morda ljudje, ki so pravkar začeli dobro teči in tečejo čez drn in strn, razumejo kot nov šport.

No, če pogledamo  davne prednike, ki so tekli po sledi živali, ki so jo hoteli za kosilo, vidimo, da trail izhaja iz pradavnine, samo da nam tega ni nihče povedal.

Nekoč, ko še ni bilo trail tekaških tekmovanj, smo takemu teku rekli kros ali tek po gozdu, in veljalo je, da si tekač tako pridobi moč za boljši tek po ravnem.

Danes je, hvala bogu, tako, da so tekači spoznali, kako neprecenljivo je gibanje v naravi po tekaško, in trail teki imajo veliko in svetlo prihodnost.

Nekateri morda mislijo, da predvsem v tekmovalnem pomenu, pa bo najbrž tako, da niso nikoli tekli in da morda ne vedo, da bo veliko pomembneje, koliko ljudi bo trail posvojilo kot svoj vsakdanji način teka.

Saj ne rečemo, da teči po asfaltu in  na stadionih ni več, kar je bilo – bolj drži, da je nastala nova tekaška  populacija, ki prisega na zeleno in se znoji po razgibanem terenu, od gozdov, holmov, pa tudi po sredogorju in višje.

Kakor kdo.

Trail tek je pritegnil veliko tistih, ki so prej tekli po cesti in pritegnil bo še več novih v teku.

Je pa tek v sledi nekaj drugačen od navadnega tekanja in ni slabo, če to tudi vemo.

Tek v času brez časa 

Pri teku v sledi ne gre le za potop v naravo, ko tečemo, je bolj kot o pretečeni razdalji dobro razmišljati o času,

Za tek po cesti, ki ga boste premagali v pol ure, boste za isto razdaljo pri trailu verjetno porabili še enkrat več časa, odvisno od terena seveda. Tu pride še kako prav ponotranjanje tiste že zguljene mantre, da je važna pot in ne cilj, izražen v želenem času.

Pri teku v sledi si zastavimo časovni okvir, razdalja ni pomembna, veliko bolj pomembno je, da tečemo v okviru svojih sposobnosti.

Dober par tekaških čevljev za trail je povsem drugačen od super lahkega dirkalnika za cestni tek na pet kilometrov, ki  za tek po stezah v naravi ni primeren. Tisti, ki so presedlali s ceste na teren, so takoj spoznali, da se način teka spremeni, tehnika postavljanja stopal je drugačna, vse tisto prej pomembno, kar odlikuje cestne bojevnike, na naših nogah tu postane drugačno.

Potrebujemo tekaško obuvalo  z dobro podporo, stabilnostjo, z dobrim  oprijemom stopala in hkrati  udobjem, ki je na razgibani poti  bistvenega pomena. Ponudba trail copatov je pri nas spodobna, vse od  od lahkih in hitrih modelov, ki jih imajo najbolj zagreti  za kratke vzpone, do srednje težkih in ojačanih copat za daljše teke po  bolj razgibanem terenu, pa vse do  težkih in izjemno stabilnih copat  za skalnate in  stalno spreminjajoče se terene s kratkimi, a tehnično zahtevnimi  vzponi in spusti.

Dober vsestranski tekaški čevelj je čevelj, ki se lepo prevesi iz koraka v korak in se bo dobro obnesel tako na kratkih cestnih odsekih kot tudi na gozdnih  stezah. Čeprav čevlje za tek kupujemo velikokrat z očmi, je najbolj pomembno, da vemo, kje bomo opravili večino svojih trail tekov. 

Razlika med cestnim in trail tekom je tudi ta, da je pri slednjem vedno modro razmišljati o tem,kaj vse nas morda v naravi čaka. Če se odpravljate na 20-minutni tek, obstaja verjetnost, da bodo razmere ves čas teka podobne tistim na začetku teka.

Če pa se odpravljate na tek, ki traja več kot eno uro, razmislite, kakšni bi lahko bili pogoji čez čas, še zlasti, če je vreme muhasto. Tek  bomo začeli v sončnem vremenu, ki se bo dramatično spremenilo šele po uri  teka, pooblačilo se bo, začelo bo grmeti in deževati. Če imamo s   seboj lahko vetrovko, kapo in celo par rezervnih nogavic, nam to utegne priti ob slabem vremenu zelo prav.

Še zlasti, če na neznano tekaško pot pade megla in se izgubimo.

Zato velja vedno določiti  pot, kjer bomo tekli, in o svoji nameri koga obvestiti; zgodi se namreč, da se znajdemo na področju, kjer ni telefonskega signala.

Narava in zavedanje samega sebe

Do večine poškodb pri teku po stezi pride, ko tekač za delček sekunde pogleda navzgor in se takoj znajde na tleh z zvitim gležnjem, zvitim kolenom ali udarnino na roki. Če želite uživati v razgledu, prenehajte teči in se ozrite okoli sebe. Razen, če ste se ustavili ali če na poti ni skal, gramoza, drevesnih korenin, listja, ledu ali kaktusov, opazujte, kje tečete. Vedno morate biti prepričani, kakšen je teren pod vašimi koraki.

Za svoj prvi tek v sledi  stezi poiščite razmeroma raven ali ne preveč razgiban teren. Vaše telo se mora navaditi na drugačno držo in postavljanje stopal, zelo pomaga, če skušamo ozavestiti svoje gibe in vedno vemo, kaj počnemo.

Temu se reče somatika, kar pomeni, da se naučite zavedanja sebe, svojih gibov odločitev in dejanj. Postanete  »gospodar« svojih mišic, telesa, svoje volje in mišljenja. Ko tako mišice sproščate in daljšate, sproščate tudi stres. Pobrskajte po spletu, kaj je metoda AEQ.

Ne, tole  ni filozofija, je samo nekaj, kar so nam tekačem pozabili povedati.

Po uvodnih manj zahtevnih trail  tekih postopoma dodajajte višino, razdaljo, strmino poti (vzpon ali spust) in igro s spremljanjem nadmorske višine.

Ko tečete v hrib, je zelo narobe, če ne uporabljamo celotnega stopala in  tečemo po prstih. Pri trail teku je prav tako pomembno, da se stopalo  prevrne naprej, se pravi od srednjega dela stopala čez prste – če tečemo zgolj po prstih, se bo to komu zdelo možato, vse dokler nebo  joka zaradi neznosnih bolečin v mečih.

Ko tečemo  navzdol, mišic ne uporabljajte kot zavoro, raje upočasnite tek, da prihranite moč štiri glave mišice. Na zelo strmih spustih lahko uporabljate tudi tehniko stopanja levo-desno, cik-caka, seveda z nadzorom polaganja stopal.

Ravnotežje seveda lahko lovimo tudi z rokami. Bolj, ko krilimo z njimi, manj nadzora nad svojim spustom imamo.

Pri trailu je tako, da je treba piti in jesti pred, med  in po teku. Količina hrane in pijače se bo spreminjala glede na trajanje teka. Če boste tekli manj kot 90 minut,  bo morda zadoščala ena sama plastenka vode. Če pa je izredno toplo, boste morda morali razmisliti o kakšnem nadomestku elektrolitov v vodi.

Če tek traja dlje kot dve uri, si morate pomagati z energijskimi ploščicami ali geli.

                                                                               ***

Trail tek je mentalni šport in vsi smo nori. Nori na trail. Ko nismo počasni, le ne tečemo hitro.