Notranje življenje tekača

Piše: Primož Kališnik

Ko razumeš tek, razumeš telo – kaj se dogaja v telesu, ko tečemo

Tek … ne, ne gre za lovljenje standardov in možnih zmag, tega ni, ničesar ni razen veselja, ki ga doživljaš med tekom in v svojem gibanju. Ne tečeš za neko prihodnjo nagrado—prava nagrada je tukaj in zdaj.

To je tek. Tek je del našega življenja, čustev in telesa.

Kaj se nam torej, ko tečemo, dogaja pod kožo?

Ko stopiš na tekaško pot, se v tvojem telesu sproži cela simfonija procesov. Ker jih sami verjetno ne poznamo, poglejmo, kaj o tem pravijo zdravniki, specialisti za šport, in športni znanstveniki.

Srce začne pri teku nabijati kot metronom, pljuča se razširijo, mišice se ogrejejo in telo se pripravi na premikanje. Tek ni samo fizična aktivnost – je način, kako povežeš telo in misli, kako premagaš ovire in odkriješ, kaj vse si sposoben.

Prva stvar, ki jo opaziš, je pospešen srčni utrip. Srce mora delujočim mišicam zagotoviti dovolj kisika in hranil, zato začne hitreje črpati kri. Krvne žile se razširijo, dihanje postane globlje in hitrejše, da telo dobi kar največ kisika. Vse to omogočajo pljuča in dihalne mišice, kot so diafragma in medrebrne mišice, ki med tekom delujejo na polno. Pljučne alveole – tiste drobne zračne vrečke, kjer kisik prehaja v kri in ogljikov dioksid ven – pa poskrbijo za učinkovito izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida.

V naši zgodbi so ključni igralci mišice. Nogam dajejo pogon predvsem vzdržljiva vlakna tipa I, ki zdržijo dolge razdalje, medtem ko pri hitrejšem teku ali šprintih v igro stopijo eksplozivna vlakna tipa II. Energija za to prihaja iz glikogena, shranjene glukoze v mišicah in jetrih, pa tudi iz maščobnih zalog. Krajši, intenzivni teki temeljijo predvsem na ogljikovih hidratih, daljši pa na kombinaciji maščob in glikogena.

Telo pri teku doživi pravi hormonski val. Adrenalin in noradrenalin te pripravita na akcijo, kortizol pomaga pri vzdržljivosti, jetra pa sprostijo dodatno glukozo, ki mišice ohranja v gibanju. Mitohondriji – te drobne elektrarne v mišičnih celicah – nato poskrbijo za proizvodnjo ATP, tiste molekule, brez katere ni energije.

Kaj pa mlečna kislina? Dolgo smo verjeli, da je glavni krivec za utrujenost, a raziskave kažejo, da deluje tudi kot dodaten vir energije in pomaga pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja. Z rednim treningom telo postane učinkovitejše pri odstranjevanju mlečne kisline, kar pomeni, da lahko tečeš dlje in močneje.

Tek ima močan vpliv tudi na možgane. Med tekom se sproščajo endorfini – naravni blažilci bolečine, ki poskrbijo za tisti prijetni občutek "tekaške zadetosti". Poleg tega se poveča izločanje serotonina in dopamina, kar izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje stres. Hipokampus – del možganov, odgovoren za spomin in učenje – se med redno vadbo celo fizično poveča, kar pomeni boljšo koncentracijo in hitrejše procesiranje informacij.

Sčasoma se telo prilagodi na redni tek. Srce postane močnejše in bolj učinkovito, kapilare v mišicah se namnožijo, mitohondriji se razmnožijo in izboljša se sposobnost telesa za shranjevanje in porabo energije.

Dihalni sistem deluje bolje, kosti postanejo močnejše, kite in vezi pa odpornejše na poškodbe. Sčasoma je tudi občutek utrujenosti manj izrazit, saj se telo nauči varčevati z energijo in jo pametneje razporediti.

Napredka pa ni brez počitka. To je nekaj, kar nam gre ljubiteljskim tekačem teško v glavo. Po teku telo potrebuje čas za regeneracijo. Dobra hidracija, vnos beljakovin in ogljikovih hidratov in kakovosten spanec so ključni dejavniki pri okrevanju. Raztezanje in masaža pomagata zmanjšati mišično napetost in izboljšata prožnost.

Tek je neverjeten učitelj. Spreminja telo, preoblikuje misli in vpliva na način, kako dojemamo svet. Vsak korak je zgodba o vzdržljivosti, prilagajanju in osebni zmagi. Znanost še naprej odkriva njegove številne koristi, a eno je gotovo – ko te tek enkrat ujame, te ne spusti več!

Naš zapis o tekačevem notranjem življenju temelji na splošno znanih ugotovitvah s področja športne znanosti, fiziologije in medicine. Glavni viri vključujejo znanstvene študije o fiziologiji vadbe, knjige o teku in vadbeni fiziologiji, objave Ameriškega kolegija za medicino športa o vplivu aerobne vadbe na telo, raziskave o vplivu teka na možgane  in strokovne članke o mlečni kislini in energetski presnovi, torej za vse procese v telesu, ki pretvarjajo hranila v uporabno energijo.

V bistvu se nam kar dogaja, kajne– ne da bi vse vedeli ali razumeli, je pa dobro!