O teku in poškodbah

Kot pri vsaki gibalni dejavnosti, tudi pri teku obstaja tveganje za poškodbe. A če upoštevate nekaj preprostih nasvetov trenerjev (in priročnikov), kot so ogrevanje, dovolj raztezanja, ustrezna obutev in oblačila in ne pretiran napor, je večino poškodb mogoče preprečiti.

Približno eden od treh rekreativnih tekačev, se v povezavi s tekom poškoduje vsaj enkrat v življenju. Največkrat se pojavijo na spodnjem delu telesa, koleno, golen, gleženj in stopalo. Pogoste pa so tudi poškodbe hrbta in prepone.

Najpogostejši so žulji, ki nastanejo zaradi drsenja stopala ali drgnjenja plasti znotraj čevlja (nogavice, vložek v obutvi, pretesn ali prevelika obutev), pojavljajo se vnetja v mišicah in kitah, ki potekajo po dolžini golenice, zvini gležnja ali natrganja vezi… Ne zanemarimo niti morebitnih zdrsov ali padcev, ki lahko povzročijo zunanje poškodbe oziroma odrgnine, modrice, vse bolj pomembno nevarnost pa predstavljajo tudi sončni žarki, ki nam lahko povzročijo opekline.

Poleg logičnih vzrokov za poškodbe so ti lahko še pretreniranost oziroma utrujenost, nepravilna tehnika teka, slaba elastičnost mišic in tkiv, ki z postajajo vse bolj togi. Tudi trdota tekalne površine seveda lahko vpliva na mehkobo ali trdnost koraka in povzroči poškodbe. Nanje vpliva celo onesnažen zrak.

Zato skrbite, da bodo vaše mišice in vezi ves čas dovolj elastične (to pomeni vsakodnevne raztezne vaje, tudi takrat, ko ne vadite!), pred vadbo pa se predvsem dobro ogrejte in spet poskrbite za raztezne vaje. Vključite veliko počasnih, dinamičnih in vztrajnih raztezanj mišičnih skupin, temeljito pa raztegnite mišice stegen in meč. Po teku telo ohladite z lahkotnim krajšim tekom in razteznimi vajami.

Pijte veliko vode pred, med in po teku.

Ne pritiskajte premočno preko svoje trenutne ravni telesne pripravljenosti. Načrtujte, da boste v nekaj mesecih postopoma povečali čas in pogostost teka.

Začnite počasi s hitrostjo, s katero se lahko pogovarjate brez zadihanosti.

Izogibajte se teku v najbolj vročem delu dneva poleti. Takrat načrtujte tek zjutraj ali zvečer. Na vse izpostavljene dele kože nanesite zaščito pred soncem.

Na zgornji del telesa nosite več plasti oblačil, da preprečite pregrevanje. Nosite oblačila, ki odvajajo pot stran od kože.

Razmislite o redni profesionalni masaži, da sprostite napete, boleče mišice.

Izogibajte se teku v bližini cest. Vdihavanje izpušnih plinov vozil lahko povzroči vrsto težav, povezanih z dihanjem.

Tecite po čisti, gladki, ravni in razmeroma mehki površini. Izogibajte se neravnim površinam, pesku in betonu. Postopoma uvedite površinske spremembe.

Vzemite si dovolj časa za okrevanje (počitek, je najpomembnejši del treninga!) in se dobro naspite.

Poskrbite za kakovostno tekaško obutev, ki je sicer nekaj dražja, a verjemite, da se bo izplačalo. Nikoli pa ne tecite daljših tekov z neuhojeno obutvijo. Če še nimate izkušenj z nakupom, vzemite v trgovino stare copate, da bo prodajalec lahko ugotovil, kje se vaši čevlji najbolj obrabijo.