%D
dni
%H
ur
%M
min
%S
sek

Tekaški center

Ste že član "kluba" maratoncev?

7. 3. 2024

Ste vedeli, da se s tekom ukvarja samo šest odstotkov svetovnega prebivalstva? In če zmorete odteči 5 km, sodite med kar deset odstotkov vseh tekačev! Zato je preteči maraton izjemen dosežek, ki dokazuje izjemno fizično in duševno vzdržljivost, odločnost in predanost načrtu treninga. To je kondicijski in vztrajnostni dosežek, za katerega morate garati od tri do vsaj pet mesecev, odvisno od vaše začetne stopnje pripravljenosti in tekaških izkušenj.

Če ste torej eden od ponosnih članov »kluba« maratoncev oziroma po maratonsk »finisherjev«, ste se morda vprašali, koliko ljudi je že preteklo maraton? Natančnih podatkov žal ni, po ocenah raziskav pa se ta številka na letni ravni na svetu giblje med 1,1 in 1,3 milijona. Tečejo na največjih, velikih, a tudi manj znanih maratonih. Prvih, ki so po kriterijih svetovne atletske zveze (WA) označeni s platinastim znakom kakovosti (recimo London, Berlin, New York, Chicago, Valencija...), se udeležuje med 30 in 50 tisoč tekačev, na večini pa je edina razdalja maraton. A čeprav si mnogi tekači na dolge razdalje želijo biti maratonci, je v resnici povprečna udeležba na maratonih le 12 % skupnih rezultatov (glede na pridobljene podatke, se je v zadnjih dvajsetih letih število skrčilo s 25%). Posebnost največjih maratonov naj bi bila tudi ravninska proga, z ne preveč ovinki in s čim bolj gladkim asfaltom, seveda vse za doseganje dobrih rezultatov. A ni povsod tako. Maraton v New Yorku ima recimo višinskih metrov, v Tokiju je nekaj celo 180-stopinjskih ovinkov, zelo ravna pa sta recimo Berlin in Chicago.

Ljubljanski maraton sodi v skupino kakovostnih maratonov z zlatim znakom, takih je 41 na svetu in (za zdaj) samo pet v Evropi. Lani smo imeli 14 % udeležbo maratoncev, kar v številu udeležencev pomeni nekaj čez dva tisoč tekačic in tekačev, od tega na vseh tekih 34 % (4539 tekačev iz 68 držav). Značilnost ljubljanske maratonske trase je tudi njen ravninski profil, ki omogoča doseganje odličnih rezultatov.

Seveda drži, da lotiti se maratona nikakor ni enostavno in neboleče, a v resnici maraton ni kakšen bavbav, ki ga večina med nami ne bi mogla premagati. Saj je čisto vseeno, če tečemo hitro ali počasi, le da pridemo na cilj. Največji maratoni nam za to ponujajo osem ur časa. Za veliko večino zagotovo dovolj. V Ljubljani je za zdaj za prečkanje ciljne črte na voljo šest ur.

Čeprav je preteči maraton nekakšen cilj ali pa vsaj želja mnogih, nikjer ne piše, da bi ga moral preteči vsak. Vsi, ki čutite, da vam ni do tega in ste pod pritiskom okolice, da bi vendar morali na maraton, lahko mirno ostanete pri rekreativnem trimčkanju.

***

Še nekaj maratonskih zanimivosti

  • S tekom je vaše srce bolj učinkovito. Tek povzroči, da močneje in učinkoviteje črpa, z vsakim srčnim utripom pa zato bolje izkorišča kisik v krvi.
  • Povprečen človek bo v svojem življenju pretekel približno 42.000 kilometrov.
  • Človeško telo lahko med tekom proizvede do 2,5 litra znoja na uro.
  • Tekaški korak povprečnega človeka je približno 1,5-krat daljši od njegove višine. ‍
  • Najstarejši maratonec je bil Fauja Singh z vzdevkom Turbaned Tornado, ki je leta 2011 končal maraton v Torontu pri 100 letih.
  • Devet od 20 najboljših današnjih najhitrejših maratoncev naj bi bilo Etiopijcev. Vendar Kenija ne zaostaja veliko, saj je osem od 20 najboljših tekačic in tekačev Kenijcev.
  • Svetovni rekord v polmaratonu vzvratno je 1 ura 40 minut.
  • Največji maraton na svetu je newyorški maraton, ki ga vsako leto udeleži več kot 50.000 tekačev.
  • Najstarejši maraton je Bostonski, ki je bil prvič izveden leta 1897.
  • Barkley Marathon, ki poteka v Tennesseju v ZDA, velja za enega najtežjih ultramaratonov z manj kot 2-odstotno stopnjo prihodov v cilj.
  • Comrades Marathon v Južni Afriki je najstarejši in največji ultramaraton na svetu, z razdaljo približno 90 kilometrov.
  • Wings for Life World Run je globalna dirka, kjer udeležence lovi "catcher car", ki postopoma povečuje hitrost, dokler jih ne prehiti. (mimogrede če še ne veste: 5. maja 2024 bo potekala tudi v Ljubljani).
  • Leta 1967 je Kathrine Switzer postala prva ženska, ki je uradno pretekla Bostonski maraton, kljub poskusom, da bi jo odstranili s tekmovanja.
  • Mehiško pleme Tarahumara, znano po svojih sposobnostih teka na dolge razdalje, lahko brez počitka teče več sto kilometrov.